Stvarnopravni zakonik

 

Stvarnopravni zakonik vsebuje kar nekaj določb, ki poleg Stanovanjskega zakona urejajo upravljanje in medsebojna razmerja v večstanovanjskih objektih.

Etažni lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih (116.člen), s katero uredijo opredelitev stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike, način oblikovanja rezervnega sklada, morebitne posebne omejitve pri uporabi posameznih delov v etažni lastnini, način uporabe skupnih delov, namen uporabe posameznih delov v etažni lastnini, nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu, način upravljanja skupnih delov, uporabo posameznih delov v etažni lastnini v posebne namene, zavarovanje zgradbe kot celote, pooblastila upravnika, če odstopajo od določil zakona. Etažni lastniki, ki so pridobili etažno lastnino do uveljavitve tega zakona in s pogodbo še niso uredili medsebojnih razmerij, morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih v enem letu od uveljavitve zakona.

Skladno z določili 119.člena SPZ morajo etažni lastniki, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja.  Sredstva se zbirajo na posebnem (fiduciaremi) računu, ki ga vodi upravnik, ločeno od svojega premoženja.Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav ter za odplačevanje v te namene najetih posojil. Seveda bo redno vplačevanje v rezervni sklad za etažne lastnike obvezno, neplačnike se sodno izterja. Etažni lastnik nima pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad niti zahtevati delitve.

Pomembno je tudi določilo 121.člena, na podlagi katerega morajo etažni lastniki v primernem času zagotoviti popravila v svojem delu v etažni lastnini, če je to potrebno, da se odvrne škoda, ki se povzroča drugim delom zgradbe, ter dovoliti vstop v svoj posamezni del, da se lahko opravijo popravila in izboljšave na skupnih delih, ki jih drugače ni mogoče opraviti ali pa jih je mogoče opraviti le z nesorazmernimi stroški. Poleg tega je v tem členu tudi določena obveznost etažnih lastnikov, da upravniku ali drugim etažnim lastnikom posredujejo podatke in omogočijo vpogled v vse listine, ki so potrebne za upravljanje skupnih delov.

Etažni lastnik sme na podlagi določil 122. člena brez soglasja ostalih etažnih lastnikov izvajati spremembe v svojem posameznem delu v etažni lastnini, le pod pogojem, da te ne pomenijo poslabšanja za druge etažne lastnike. Kadar pa se pri tem poseže tudi v skupne dele (temelji, nosilni zidovi, stropovi, streha, fasada, dimniki, svetlobni jaški, dvigala, električno, kanalizacijsko, vodovodno in telefonsko omrežje, plinska in toplovodna napeljava, naprave za ogrevanje, televizijske in druge sprejemne antene in podobno), etažni lastnik ne sme začeti izvajati del brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih.

Verjetno največja novost pa je izključitvena tožba (123.člen), pri kateri gre kratko malo za to, da se skupnost v večstanovanjski hiši lahko znebi solastnika, ki je zanjo moteč ali s katerim je življenje nevzdržno. Pri tem so razlog za izključitev grobe kršitve temeljnih pravil sosedskega sožitja ali dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih. Prva predvidena kazen je opomin. Če ta nima učinka, mu lahko sledi tožba za izključitev in prodaja stanovanja, če se za to odločijo etažni lastniki, ki imajo skupaj več kot 50 odstotkov lastniških deležev.
Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje.
Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.
Ne strinjam se